REGULACIJA TALNEGA OGREVANJA

Pokličite nas:

051 439 370

Regulacija talnega ogrevanja

Regulacija centralnega ogrevanja

Talna ogrevanja, spadajo med nizko temperaturna ogrevanja, kjer temperatura površine tal v bivalnih prostorih naj ne bi presegala 28 °C. Temperature povraine tal v robnih conah ob oknih in zunanji steni so viaje ( 30 -  32  °C), prav tako v kopalnicah in pokritih plavalnih bazenih..

1. Izvedbe in načrtovanje talnega ogrevanja

Razlikujemo tri vrste izvedb talnega ogrevanja:
  • talno ogrevanje pokriva zelo majhen del potreb po toploti (dodatno ogrevanje oziroma temperiranje tal na primer kopalnice, bazena ipd). Ostali prostori se ogrevajo z radiatorji ali konvektorji,
  • talno ogrevanje pokriva večji del toplotnih potreb, dodatna ogrevalna telesa pokrivajo le konične potrebe,
  • talno ogrevanje je namenjeno za pokrivanje vseh toplotnih potreb (polno ogrevanje).

2. Osnovni načini regulacije

Značilnost talnega ogrevanja je velika vztrajnost, zato se sistem težje odziva na hitre spremembe pri spreminjanju toplotnih obremenitev v prostoru. Regulacija talnega ogrevanja je zato težavnejša v primerjavi z radijatorskim ogrevanjem. Zaradi velike vztrajnosti sistema se pri večini objektov predvidi centralni način reguliranja temperature v prostoru v odvisnosti od zunanje temperature.

Razlikujemo sledeče načini regulacije:
  • uporaba mešalnega ventila za spreminjanje temperaturne razlike in pretoka ogrevalne vode,
  • stalna temperaturna razlika in spreminjanje pretoka ogrevalne vode,
  • stalni pretok ogrevalne vode in spreminjanje temperaturne razlike.
Glede na mesto vgradnje razlikujemo med:
  • regulacijo primarnega toplotnega kroga za vzdrževanje temperaturnega režima površinskega ogrevanja (zagotavljanje delovne  temperature sistema oziroma vzdrževanje delovne temperature ogrevalnega medija in temperature površine tal, varovanje sistema pred visoko temperaturo),
  • regulacijo sekundarnega toplotnega kroga (za doseganje ugodja v prostoru, »doregulacije« temperature v prostoru oziroma grelnih teles, čeprav s primarnim krogom zagotovimo potreben temperaturni režim v sistemu).

2.1. Regulacija primarnega kroga

Regulacija primarnega kroga za ploskovno ogrevanje in hlajenje se nanaša prvenstveno na vzdrževanje pogonske - delovne temperature sistema. Primarno regulacijo izvajamo z regulatorji, ki delujejo v odvisnosti od zunanje temperature.

Pri reguliranju v odvisnosti od zunanje temperature uporabljamo dve osnovni hidravlični vezav:
  • direktni ogrevalni krog (v primeru, da imamo nizko temperaturni kotel),
  • mešalni ogrevalni krog (uporabljamo za vse vrste ogrevalnih sistemov).

V največ primerih uporabljamo kombinacijo obeh hidravličnih povezav. Takšen primer je kombinirano radiatorsko in talno ogrevanje, ki ga skupaj z krmiljenjem kotla in pripravo tople sanitarne vode uravnava samo en regulator.

Značilnosti sodobnih regulatorjev so:
  • zvezno delovanje v odvisnosti od zunanje temperature,
  • vodenje delovanja kotla in obtočnih črpalk,
  • reguliranje direktnega ali/in mešalnega ogrevalnega kroga,
  • tedensko časovno programiranje ogrevanja prostorov in sanitarne vode,
  • avtomatski preklop letno/zimski režim,
  • omejevanje maksimalne dovodne temperature pri talnem ogrevanju,
  • zaščita proti zamrznitvi,
  • vodenje programa (občasno segrevanje sanitarne vode nad 60 °C) za zaščito pred legionelo,
  • diagnostika napak in možnost zagona alternativnega načina delovanja,
  • reguliranje sistemov z dvema viroma toplote (dvema kotloma),
  • ogrevanje sanitarne vode iz kotla in SSE (sprejemnikov sončne energije),
  • možnost reguliranja ogrevalnih sistemov s TP (toplotno črpalko).

2.1.1. Klasični in NT kotli

Pri  klasičnih kotlih s temperaturo grelne vode (Tg > 60 °C) in omejitvijo spodnje temperature (pri visoko temperaturnih kotlih), je bilo potrebno temperaturo dovoda v sistemu primerno znižati. V mešalnem ventilu se vroči kotlovni vodi primešava ohlajena voda iz ogrevalnega povratka. Uporabimo lahko tri in štiri potne mešalne ventile. S štiri potnim mešalnim ventilom se ustvarita dva krogotoka in sicer kotlovni krogotok in ogrevalni krogotok V primeru uporabe 4 potnega mešalnega ventila je potrebno vgraditi še izenačevalni vod z dušilnim ventilom.  Talno ogrevanje, s klasičnim  visokotemperaturnim kotlom se pri novogradnjah  več ne vgrajujeje.

 

Pri nizko temperaturnih kotlih se dimenzioniranje mešalnega ventila izvede glede na karakteristike ogrevalne naprave. Pri tem je potrebno upoštevati, da je pri enem ogrevalnemu krogu (samo talno ogrevanje) temperatura kotlovne vode skoraj enaka temperaturi dovoda v sistem. V tem primeru obtočni vod ni potreben, ker mešalni ventil obratuje v svojem celotnem regulacijskem območju. Izračunani prečni prerez cevi običajno ustreza velikosti ventila. Ventil v obtočnem vodu moramo nastaviti glede na tlačne razmere v sistemu. Temperaturo povratka kotlovne vode izvedemo s injektorsko vezavo ali s črpalko obtočnega voda.

Porast obnovljivih virov energije

2.1.2. Kotli z atmosferskim gorilnikom

Za etažna ogrevanja lahko koristimo atmosferske plinske kotle. Hidravlična shema za dva ogrevalna kroga (radiatorsko in talno ogrevanje) ter pripravo tople sanitarne vode . Potrebna regulacija temperature dovoda za talno ogrevanje so vrši s pomočjo tri potnega ventila v povezavi z sobnim termostatom in zunanjim temperaturnim tipalom. Omejevalni termostat za talno ogrevanje vgrajen na predtoku, temperaturno tipalo kotlovne vode pa na hidravličnem izravnalniku.

2.1.3. Toplotna črpalka za ogrevanje in hlajenje

Reguliranje  površinskega - ploskovnega  hlajenja je lahko s konstantno temperaturo predtoka ali s konstantnim masnim pretokom. Pri tem je potrebno omejiti spodnjo temperaturo, da ne pride do kondenzacije (rosenja) na hladilnih površinah. Hladilni krog se izključi, ko se v prostoru doseže želena temperatura. Pri manjših sistemih površinskega hlajenja, sobni termostat deluje preko regulatorja in tri potnega ventila na korekcijo hladilne vode, kar pomeni, da se hladilni krog izključi, ko se v prostoru doseže želena temperatura (potrebna vgradnja ustrezne opreme - potopnih temperaturnih tipal, kontrolirati stanje vlažnosti v prostoru ali odtočnem zraku, če je predvideno prezračevanje). Z ustrezno regulacijo primarnega kroga in sekundarnega kroga dosežemo potrebno temperaturo hladilne vode za površinsko hlajenje, ugodje v prostoru (ustrezno temperatura v prostoru) in ustrezno zaščito pred rosenjem oziroma kondenzacijo na hladilnih površinah. Vgrajen tri potni ventil lahko koristimo za letni in zimski pogon, ker se na račun nižje temperaturne razlike predtoka in povratka dobi približno enak pretok, potreben za površinsko hlajenje. Na osnovi podobnih pretočnih vrednosti pozimi in poleti, odgovarjajo tudi k - vrednosti vgrajenih tri potnih ventilov.

2.2. Regulacija sekundarnega kroga

Celotna tla predstavljajo velik akumulator toplote, ki ga je težko regulirati. Regulator zajeme vpliv toplote v prostoru (sončno sevanje, veliko število oseb), vendar zaradi zakasnitve pri regulaciji sistema ogrevanja (počasno znižanje temperature tal) ti vplivi učinkujejo bistveno kasneje. Če se v tleh shrani precej energije, lahko pride do pregrevanja prostorov in celo do izklopa sistema - aktiviranje omejevalnega termostata.

Pomanjkljivost vremensko vodene regulacije centralnega ogrevanje je tem, da regulator ne omogoča fine regulacije temperature za vsak prostor posebej. To pomanjkljivost odpravimo z namestitvijo termostatskih ventilov ali s področno regulacijo s sobnimi termostati (»doregulacija« temperature v prostoru oziroma regulacija sekundarnega kroga). Delovna napetost na ventilih je lahko 24 V (z uporabo transformatorja) ali 240 V.

2.2.1 Conska regulacija

Glede na novejše predpise je tudi pri talnih ogrevanjih potrebna regulacija prostorske temperature. Regulacija poteka preko conskih ventilov v posameznih ogrevalni krogih (zankah talnega ogrevanja). Regulacijo sobne temperature omogočajo elektronski sobni termostati, ki odpirajo ali zapirajo posamezne zanke glede na temperaturo v prostoru. Krmiljeni ventili imajo vgrajene termo – električne elemente, tako da poteka odpiranje in zapiranje ogrevalnih zank brez hidravličnih udarov. Sobni termostat daje signal elektro termičnim pogonom, na razdelilniku. Možna je tudi brezžična regulacija (z radijskimi valovi).

2.2.1.1. Regulacijski komplet brez pomožne energije

Ustrezno temperaturo dovoda lahko reguliramo z regulacijskim kompletom, ki ga sestavlja termostatska glava z naležnim tipalom, ročni ventil v obvodu (by pass - u) in električno naležno varnostno tipalo. Vse komponente so medsebojno uravnovešene. Regulacijski komplet služi za regulacijo temperature predtoka ene veje, v posameznih primerih pa lahko sistem pokriva celotne potrebe prostora po toploti. Največ se uporablja za regulacijo nižje konstantne temperature predtoka sistema talnega ogrevanja v kombinaciji s sistemom talnega ogrevanja z višjim temperaturnim režimom (na primer 70/50 °C).

Temperatura v posameznih prostorih se vzdržuje s termostatskim ventilom z daljinskim krmiljenjem oziroma s termičnimi ali električnimi pogoni s pripadajočimi sobnimi termostati. Regulacijo temperature predtoka vršimo s primešavanjem povratne vode preko ventila v obvodu. Sistem talnega ogrevanja lahko deluje na nižjem temperaturnem režimu in v kombinaciji s talnim ogrevanjem . Prednost tega sistema je tudi v tem, da ne potrebujemo mešalnega ventila. Nastavitev termostatskega ventila, ki ga odpira in zapira naležni termostat je v področju 20 do 50 °C. Varnostno tipalo ščiti pred previsoko temperaturo . Sistem nastavimo pri popolnima odprtem by - pass ventilu na želeno temperaturo.

V primeru, da ne dosežemo želene temperature predtoka je vzrok lahko:
  • temperaturni režim generatorja toplote (kotla) je prenizek,
  • by - pass ventil je preveč odprt,
  • temperatura na naležnem termostatu je nastavljena nižje kot temperatura termostatskega ventila (črpalka se ustavi).
Posamezne veje, ki so priključen ena razdelilnik lahko reguliramo na več načinov:
  • sobni termostat daje signal elektro termičnim ventilom na razdelilniku,
  • na konec posamezne veje namestimo podometno omarico za individualno regulacijo sobne temperatur
  • podometna omarica za individualno regulacijo sobne temperature in za omejevanje temperature povratka s termostatskimi ventili (kombinacija talnega in radiatorskega ogrevanja, na primer za kopalnico).